
Danes mineva sto let od rojstva legendarnega striparja Mikija Mustra, čigar liki so zaznamovali otroštvo generacij. Njegovi koraki v svetu ilustracije in risanega filma pri nas so za seboj pustili velike stopinje, s katerimi se je do danes lahko kosalo le malo slovenskih imetnikov. Kako je Muster živel, ustvarjal, navdihoval, navduševal?
Liki legendarnega Mikija Mustra so zaznamovali generacije, ki so odraščale v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Kultnim ilustracijam se tudi danes, sto let po njegovem rojstvu, ne moremo izogniti. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik so verjetno najbolj prepoznavni slovenski risani junaki.
Začetnik slovenskega stripa je bil v slovenskem prostoru brez konkurence, eden najuspešnejših ustvarjalcev na področju stripa in risanega filma pa je bil tudi v evropskem merilu. Umetnika so ob stoletnici njegovega rojstva v Mestnem muzeju Ljubljana počastili z razstavo, ki si jo lahko ogledate do 22. februarja prihodnje leto.
Otroška želja, ki mu ni dala miru
Ko je Muster začel risati, so pri nas poznali le Walta Disneyja in njegove animacije. V Disneyjevo delo se je Muster zaljubil že kot najstnik, ko je v ljubljanskem kinu Union leta 1938 videl njegovo Sneguljčico.
Od takrat so njegove zvezke naselile slike škratov in vedel je, kaj želi biti, ko odraste. Risani film je želel tudi študirati, a ker takšen študij pri nas ni obstajal, je izbral temu najbližje kiparstvo. V opusu njegovih del je tako tudi nekaj kiparskih del.

Vendarle pa je bilo risanje njegova resnična strast. Obiskoval je zasebni tečaj risanja in slikanja pod vodstvom slovitega slovenskega umetnika Hinka Smrekarja; ta ga je naučil veliko, je v poznejših letih priznal Muster.
Zvitorepec vsak teden neprekinjeno izhajal 21 let
Iz sprva časopisnega ilustratorja se je prekmurski Ljubljančan prelevil v prvo ime slovenskega stripa. Danes velja za velikega klasika stripa in animiranega filma na Slovenskem. Zaslovel je kot avtor najpopularnejšega slovenskega stripa Zvitorepec; Zvitorepec in Lakotnik sta se na zadnji strani prvega slovenskega povojnega ilustriranega tednika Poletove podobe in povesti prvič pojavila 11. julija 1952.
Bralci so nato vsak teden nestrpno čakali novo nadaljevanje in navdušeno spremljali dogodivščine prvih izvirnih slovenskih stripovskih junakov – in to kar 21 let, kolikor je strip neprekinjeno izhajal.
Umetnikov sin Miklavž Muster je na novinarski konferenci ob odprtju razstave obudil spomin na otroštvo, ko je moral njegov oče vsak teden oddati novo nadaljevanje Zvitorepca. Kot je povedal, se očetu v nedeljo "še sanjalo ni", kaj bo narisal. Potem je pogledal, kaj je bilo prejšnjič, in vzel v roke papir in takrat so "vsi začeli hoditi po prstih" po hiši, da ga ne bi motili. Je pa, je njegove besede povzela STA, njegov oče novo nadaljevanje vedno dokončal pravočasno.
Muster je bil namreč zelo hiter in natančen risar, zato risba s tušem, ki je sledila risbi s svinčnikom, ni terjala veliko popravkov, pa je na konferenci pojasnil pobudnik razstave in vodja Strip.art.nice Buch Aleksander Buh, ki je z Mustrom prijateljeval zadnjih 20 let njegovega življenja.
Pri ustvarjanju se Muster ni nikoli zanašal na tehnične pripomočke in tehnologijo. Njegovo orodje so bili – navkljub postopnemu razvoju tehnologije, ki bi mu lahko olajšala delo – vseskozi svinčnik ali čopič in papir.
Kot samouk se je lotil tudi odrivanja skrivnosti animacije in v začetku 60. let prejšnjega stoletja pod okriljem Viba filma ustvaril tri pionirska dela slovenskega risanega filma: Puščico, Kurirja Nejčka in Zimsko zgodbo. Vse tri so bile ustvarjene s klasičnim animiranjem na celuloidno folijo.

Nasmeh je televizijskim gledalcem na obraz narisala tudi poskočna trojica zajčkov v televizijskem napovedniku Cikcak, poleg animiranja lastnih in tujih risb pa je Muster animiral tudi veliko televizijskih oglasov za slovenska podjetja.
Spomnimo se denimo Indijanca Vikija na embalaži Viki kreme, ki je le ena od mnogih znamk, ki so si pri promociji zaželele pomoč priljubljenega umetnika.



Leta 1973 je odšel v zahodno Nemčijo in postal animator risanih serij pri Bavaria filmu v Münchnu, v Slovenijo se je vrnil šele leta 1990.
Muster je slovel kot velik deloholik. Ustvarjal je vse življenje, v svojih 93 letih pa je ustvaril zavidljiv ustvarjalni opus.
"Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni," je v času življenja dejal Muster, ki prepoznaven in priljubljen ostaja tudi sto let po rojstvu. Njegove ilustracije in stripi so še vedno izredno cenjeni in iskani ter se, še posebej starejše izdaje, na spletu zato tudi drago prodajajo.
Ob obletnici Mustrovega rojstva se mu bo poklonila tudi Banka Slovenije, ki bo 26. novembra v prodajo in obtok izdala spominske kovance s podobo Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje